V masažnem salonu izkoriščali dekleta iz Kitajske?
Dekleta, ki so se na Kitajskem izpela, so nove priložnosti zaslužka iskala v tujini, tudi v Italiji in Sloveniji, posebej priljubljena so bila med italijanskimi moškimi. Tako je na sodišču pripovedovala Kitajka Li Wu, obenem pa zanikala, da bi bila pod krinko masažnega salona dekleta vpeta v organizirano prostitucijo, ona pa ena od organizatork najstarejše obrti na svetu.
»Vedno je bil govor samo o masažah, za dodatne storitve so se odločale delavke same, strankam so jih še celo aktivno ponujale. Tudi ceno so določale same, glede na lastno presojo, koliko ima stranka pod palcem,« je Li Wu povedala v svojem zagovoru, potem ko je slišala obtožnico, ki jo bremeni nedovoljene trgovine z ljudmi. Večino »krivde« za opravljanje spolnih storitev je naprtila dekletom, ki da so celo masažno mizo v nekem trenutku kar same nadomestile s posteljo. »Šef je bil seveda jezen, ampak kaj jim pa more,« je skomignila z rameni.
Okrožna državna tožilka ji očita, da je med letoma 2020 in 2023 v enem od novogoriških blokov nastanila več žensk iz Azije. »Ta dekleta so morala opravljati spolne storitve, medtem ko je ona določila cene, jim zagotavljala stranke, s katerimi se je poprej dogovorila o času in kraju storitev. Dekleta je obveščala o prihodih strank, prevzeta plačila so morala hraniti v posebni omari in jih izročiti obdolženi. Dekletom je dajala zgolj manjše zneske, v prostorih jih je nadzirala z videonadzorom. Žrtvam je odvzela avtonomijo pri prostituiranju, saj so morale biti vedno na razpolago za spolne storitve, na izbiro strank pa niso imele vpliva,« je v obtožnici povzela, s čim naj bi obtožena storila kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Cenika »masaž« niso imeli objavljenega, saj deklet niso hoteli obremenjevati z določeno ceno. Pustili so jim svobodo, da jo postavijo same in tako čim več zaslužijo.
Oglas na družbenem omrežju
Li Wu je sodišču pojasnjevala, da dekleta niso bila v nič prisiljena, da so se same javile na oglas za delo v masažnem salonu, prišle v Novo Gorico, delo v salonu pa so lahko kadar koli prekinile. Glas o prostih delovnih mestih se je razširil znotraj njihove skupine na družbenem omrežju, in kot je dejala obtožena, se je vedelo, da imajo dekleta pri tem »poslu« vso svobodo, da se zaslužek deli na pol in da je blizu igralnica. Večkrat je omenila svojega šefa, kitajskega državljana, ki pa se v kazenskem postopku ni znašel. »Če moj šef ni v kazenskem postopku, kar pomeni, da ni ničesar naredil narobe, zakaj sem v postopku jaz?« se je spraševala. Priznala je le eno napako, da je namreč za šefa prevzemala telefonske klice in opravljala druge manjše opravke. A skozi zagovor se je izkazalo, da so bili ti opravki vse prej kot majhni.
»Šef mi je že na začetku rekel, naj mu pomagam, saj se bolje spoznam na to okolje. Bil je le nekakšen investitor, najemal je prostore in ga ni zanimalo, na kakšen način se jih trži,« je povedala in nadaljevala, da je nekajkrat pred novogoriško igralnico ona sprejela dekleta, ki so prišla delat v salon, in jih odpeljala v stanovanje. Šef je uredil oglaševanje dejavnosti, ona pa je (poleg drugih žensk) sprejemala klice strank. »Zaželela sem jim dobrodošlico. Povedala sem, da imamo salon, da dekleta obvladajo svoj posel, in posredovala naslov,« je razložila svojo vlogo in dodala, da so dekleta le pri stalnih strankah vedela za čas prihoda, glede prihodov drugih gostov pa so jih včasih obveščali, včasih pa tudi ne. Zagotovila je, da kljub temu pred vrati nikoli ni bilo gneče. Ona je potem prihajala v »masažni« salon tudi po denar in včasih popravila snemalni kot videonadzornih kamer.
Tožilstvo Kitajki Li Wu očita trgovino z ljudmi. Dekleta so morala opravljati spolne storitve strankam, ki jih je ona zagotovila, dati pa so ji morala tudi del denarja. Žrtve so morale biti vedno na voljo, strank pa si niso mogle same izbirati.
Delitev dobička na pol
Povedala je, da so imeli z dekleti ustni dogovor, da polovica zaslužka pripada njim, polovica pa šefu, ki je nato manjši del zaslužka predal njej. Cenika »masaž« niso imeli objavljenega, saj deklet, kot je dejala, niso hoteli obremenjevati z določeno ceno, pustili so jim svobodo, da jo postavijo same in tako čim več zaslužijo. Na vprašanje, ali so bdeli nad tem, koliko denarja so dekleta zaslužila, je odkimala: če so bile pri volji, so jim to sporočile, sicer pa ne. Nekatere so sicer to zelo rade počele, saj so se s tem pohvalile, da so se izkazale. Na ugotovitev kriminalistične preiskave, da so morale delavke ob prejemu denarja tega pokazati v kamero videonadzornega sistema, pa je odgovorila, da tega od njih ni nihče zahteval, da pa so ga res nekatere pridržale k kameri, saj so tako preverile pristnost denarja.
Kje je šef?
Čeprav se obtožena izgovarja na masažno dejavnost, ni imela prijavljene niti te. Obrnila se je na tri računovodske servise, da bi ji to uredili, nato pa nad registracijo dejavnosti obupala in za to zadolžila drugega kitajskega državljana. Deklet tudi niso imeli zavarovanih oziroma z njimi sklenjenega delovnega razmerja, ker same – tako Li Wu – tega niso hotele in so lahko hitro šle, če jim delo ni bilo všeč. Kje se nahaja njen večkrat omenjeni šef, ni znala povedati: »On je povsod, pogosto menjava naslove, zamenjal je tudi telefonsko številko. Mogoče je kje blizu Milana, lahko tudi v Rimu.« Sodišče pred razsodbo čaka še dolg postopek in pregled številnih videoposnetkov, ki so bili zaseženi v predhodni preiskavi.
